Osnovno načelo teorije navezanosti je, da način, kako sodelujemo s svojimi primarnimi skrbniki v zgodnjem otroštvu, vpliva na naše odnose v odrasli dobi. Z drugimi besedami, naš stil navezanosti določa temeljna pravila za naše stike z drugimi ljudmi.

Na podlagi interakcij s primarnimi skrbniki lahko otrok razvije varno ali negotovost priloga.

a. Varna pritrditev

Otrok, ki je varno navezan, zaupa svojemu glavnemu skrbniku, da bo poskrbel zanj. Glavni skrbnik je zanj varno izhodišče, iz katerega lahko raziskuje svet. Varna navezanost je posledica tega, da je skrbnik odzivni otrokove telesne in čustvene potrebe.

Varno navezan otrok odraste in v odnosih išče enako varnost. Brez težav zaupa ljudem in se nanje zanaša. Zato bo verjetno razvil vzajemne in zdrave odnose.

b. Nevarna navezanost

Če primarni skrbniki pogosto ali občasno ne zadovoljijo otrokovih osnovnih potreb po telesni in čustveni varnosti, je otrok negotovo navezan. Če njegove osnovne potrebe niso zadovoljene, se sprožita dve glavni strategiji spoprijemanja.

1. Anksioznost
2. Izogibanje

tesnobno navezan otrok se boji izgube stikov s svojimi primarnimi skrbniki. tak otrok odraste in postane tesnobno navezan na partnerje v razmerju. vsak znak izgube stikov s partnerjem v razmerju sproži tesnobo.

Izogibajoči se otrok se izogiba svojemu primarnemu skrbniku kot strategiji obvladovanja. Otrok se nauči, da ne zaupa svojemu primarnemu skrbniku ali skrbnikom, da bodo zadovoljili njegove potrebe. Tak otrok odrašča z izogibajočim stilom navezanosti, pri katerem se skuša izogibati ljudem, kolikor je le mogoče.

Izogibajoči stil navezanosti ima dva podtipa:

• Dismisivni izogibajoči se
• Strah vzbujajoče izogibanje

Dismisivna izogibajoča se in prestrašena izogibajoča se navezanost

Oseba z izogibajočim stilom navezanosti se že zgodaj nauči, da se ne more zanašati na druge, da bodo zadovoljili njene potrebe. Kaj se zgodi potem?

Postanete zelo samostojni in poskušate zadovoljiti svoje potrebe sami (odklonilno-izogibajoči se) ali pa vas je strah tesnih odnosov (strah-izogibajoči se).

Oseba z odklonilnim stilom navezanosti zavrača pomen tesnih odnosov. Prizadeva si za neodvisnost in ni odvisna od drugih.

Toda vsi ljudje si naravno želimo biti povezani z drugimi in nekoliko odvisni od njih.

Pri odklonilnih izogibalcih torej obstaja notranji konflikt med njihovo naravno potrebo po povezanosti in željo po neodvisnosti.

Oseba s strahovitim izogibajočim stilom navezanosti si hkrati želi in se boji tesnih odnosov. Navadno ima veliko površinskih odnosov, a takoj ko se odnos zbliža, se pojavi strah pred zapuščenostjo.

Bojijo se, da bodo prizadeti in izdani, če se bodo nekomu preveč približali. Hkrati pa imajo tudi naravno željo po globoki povezanosti.

Oba sta izogibanje stili navezanosti, odklonilni in strah vzbujajoči izogibajoči stil navezanosti imata nekaj podobnosti. Oglejmo si jih, preden se poglobimo v razlike.

Podobnosti med bojazljivimi in odklonilnimi izogibalci

1. Izogibajte se navezanosti

Tako odklonilni kot prestrašeni izogibalci uporabljajo strategijo izogibanja navezanosti. Ni jim prijetno biti preveč blizu drugim.

2. Postanite obrambni

Tako odklonilni kot strah zbujajoči izogibalci se lahko začnejo braniti, kadar drugi od njih preveč zahtevajo, da se z njimi povežejo. Ljudje, ki se jim skušajo preveč približati, jih bodo seveda odrinili.

3. Ne zaupajte zlahka

Tako prestrašeni kot odklonilni izogibalci imajo težave z zaupanjem, saj so se že zgodaj naučili, da drugi niso sposobni zadovoljiti njihovih potreb.

4. Obnašanje ob umiku

Tako odklonilni kot prestrašeni izogibalci se na stres in konflikte v odnosu odzovejo tako, da se umaknejo od partnerja (izogibanje). Ko se v odnosu prepirajo, se običajno umaknejo drug od drugega, namesto da bi se spoprijeli s konfliktom.

Oba odrineta partnerja, ko se počutita ogrožena v odnosu.

5. Potreba po času za samoto

Ljudje s strahovitim in odklonilnim stilom navezanosti potrebujejo osebni prostor. Potrebujejo "čas zase", da se napolnijo z energijo.

6. Negativno vedenje za vzdrževanje odnosov

Oba stila navezanosti sta nagnjena k negativnim vedenjem za vzdrževanje odnosov.3 Ta vedenja so namenjena odrivanju (izogibanju) partnerja in vključujejo vedenja, kot so:

• Vohunjenje za partnerjem
• Vzbujanje ljubosumja partnerja
• Nezvestoba

Glavne razlike

1. Dojemanje odnosov

Strahopetni izogibalci verjamejo, da so odnosi nujni, vendar se težko preveč približajo ljudem, ker se bojijo, da bi jih prizadeli ali zavrnili.

Dizmisivni izogibalci menijo, da odnosi niso pomembni. Odnose dojemajo kot nepotrebno breme. Hkrati pa se zdi, da ne morejo zanikati svoje osnovne potrebe po povezovanju.

2. Meje

Izogibajoči se strahu imajo šibke meje. Nagnjeni so k ugajanju ljudem in jim je preveč pomembno, kaj si drugi mislijo o njih.

Dizmisivni izogibalci imajo običajno trdne meje. Skorajda jim ni mar, kaj si drugi mislijo o njih.

3. Odprtost

Strah vzbujajoči se ljudje so takoj odprti do ljudi, vendar se odrinejo, ko se jim preveč približajo.

Dizmisivni izogibalci imajo velike težave pri odpiranju z ljudmi. Zdijo se odmaknjeni in veliko je potrebno, da se odprejo.

4. Pogled na sebe in druge

Strahopetni izogibalci imajo negativno mnenje o sebi, a pozitivno mnenje o drugih. Kadar gre kaj narobe, se hitro obtožijo.

Dizmisivni izogibalci imajo pozitivno mnenje o sebi, kar ima za posledico visoko samospoštovanje. Na splošno imajo negativno mnenje o drugih.

5. Tesnoba

Strahopetni izogibalci so v odnosih običajno zelo zaskrbljeni. Če se s partnerjem ne pogovarjajo pogosto, postanejo tesnobni.

Dizmisivni izogibalci v odnosih skorajda ne doživljajo tesnobe. Dolga obdobja lahko preživijo brez komunikacije s partnerjem.

6. Vedenje

V romantičnih odnosih se izogibajoči se strahu obnašajo vroče in hladno. En dan vas bodo zasipali z ljubeznijo, toplino in prijaznostjo, naslednji dan pa se bodo umaknili in bili hladni kot led.

Dismisivni izogibalci so na splošno hladni. Hladnost je njihovo privzeto vedenje, vendar so občasno tudi topli.

7. Odziv na zavrnitev

Ker se bojijo zavrnitve, se na zavrnitev odzovejo negativno. Če jih namerno ali nenamerno zavrnete, se pripravite na to, da se bodo odzvali.

Dizmisivni izogibalci imajo do zavrnitve odnos v slogu "meni je vseeno". Ne moti jih zavrnitev, ker menijo, da odnosi tako ali tako niso pomembni.

8. Vir ponosa

Ker imajo bojazljivi izogibalci pozitivno mnenje o drugih, so jim dobri odnosi v ponos.

Za odklonilne izogibalce je samozavest vir ponosa.

9. Prehajamo naprej

Strah vzbujajoči se izogibalci imajo lahko težave pri zaključevanju odnosov.

Dizmisivni izogibalci lahko hitro in zlahka prekinejo razmerje. Ko se razmerje konča, lahko celo občutijo olajšanje.

10. Odziv na konflikt

Ko pride do konflikta ali stresa v odnosu, bodo strahopetni izogibalci pokazali kombinacijo vedenja "približevanja" in "izogibanja". Intenzivno vas bodo odrinili, nato pa se vrnili in vas intenzivno zasipali z ljubeznijo.

Dismisivni izogibalci se v stresnih trenutkih popolnoma izogibajo partnerju in odnosu. Lahko popolnoma izključijo svoja čustva in se odklopijo.

11. Razpoloženje

Izogibajoči se strahu imajo običajno burno čustveno življenje. To do neke mere kaže na notranji konflikt med ljubeznijo in strahom, ki ga doživljajo.

Ena pozitivna gesta z vaše strani in počutijo se izjemno ljubljene. Ena negativna gesta z vaše strani in počutijo se izjemno zavrnjene.

Dismisivni izogibalci imajo običajno bolj stabilno notranje življenje.

12. Depresija

Zaradi samokritičnosti, ki se je lotevajo, so izogibajoči se strahu nagnjeni k depresiji.2 Ko gre vse narobe, verjetno govorijo o samopoškodovanju in grozijo s samopoškodovanjem.

Dismisivni izogibalci niso nagnjeni k depresiji, predvsem zato, ker imajo visoko raven samospoštovanja.

13. Čustveno izražanje

Strahopetni izogibalci znajo dobro izražati svoja čustva. Svoje srce običajno nosijo na rokavu.

Dizmisivni izogibalci doživljajo odpor do izražanja svojih čustev. Dobro znajo potlačiti/izbrisati svoja negativna čustva.

14. Prijateljstva

Strahopetni izogibalci zlahka sklepajo prijateljstva, saj so že na prvi pogled topli in odprti.

Dizmisivni izogibalci težko sklepajo prijateljstva. Tudi če jim je nekdo všeč, se upirajo, da bi z njim začeli prijateljstvo.

15. Sprožilci

Stvari, ki sprožijo strah pred izogibanjem:

• Postati navezan
• Manjvrednost
• Obtožite
• Kritika

Stvari, ki sprožijo odklonilno izogibanje:

• Zahteve
• Izpadi
• Drama
• Kritika

16. Socialna podpora

Strahopetni izogibalci imajo običajno močno mrežo socialne podpore. Brez težav opravijo stvari s pomočjo drugih.

Za odklonilnega izogibalca je zanašanje na druge šibko. Zato ima šibek sistem socialne podpore.

17. Strahovi

Strahopetni izogibalci se bojijo, da se bo njihovo romantično razmerje končalo. Težko prebrodijo svoje obrambne mehanizme in se na nekoga tesno navežejo. Ne zaljubijo se zlahka.

Dizmisivni izogibalci se zlahka zaljubijo, vendar se bojijo zavezanosti. Zdi se, da je zavezanost v nasprotju z njihovo temeljno vrednoto svobode. Ko se morajo zavezati, se počutijo ujete v past.

Bojijo se tudi, da bodo v razmerju izgubili sebe in svoj dragoceni "prostor".

18. Strpnost do nestrinjanja

Strahopetni izogibalci slabo prenašajo nesoglasja v romantičnem odnosu. Nesoglasja zanje pomenijo zavrnitev. In ne pozabite, da je zavrnitev eden od njihovih največjih strahov.

Za odklonilnega izogibalca so nesoglasja normalna in pričakovana. Ne počutijo se zavrnjene, kadar se partner ne strinja z njimi. Imajo visoko toleranco za nesoglasja.

19. Ogrevanje po konfliktu

Strahopetni izogibalci se lahko po konfliktu hitro ogrejejo. Razlog za to je, da imajo kljub temu, da se ob odnosnem stresu umaknejo, tudi visoko anksioznost, ki lahko postane nevzdržna.

Dismisivni izogibalci potrebujejo veliko časa, da se po konfliktu ogrejejo. Potrebujejo veliko časa in prostora, da predelajo svoja čustva. Sčasoma se vendarle ogrejejo.

20. Branje neverbalnih besed

Strahopetni izogibalci so čustveno uglašeni s svojimi romantičnimi partnerji. Zaznajo lahko najmanjše spremembe v partnerjevi obrazni mimiki in drugih neverbalnih besedah.

Odklonilni izogibalci niso dobri v neverbalnem komuniciranju, razen če so se ga naučili.

21. Skupni citati

Stvari, ki jih bodo partnerju rekli tisti, ki se jih bojijo:

"Ti si moj dom."

"Ti si moje varno mesto."

"Ne boš me zapustil, kajne?"

Stvari, ki jih odklonilni izogibalci pogosto rečejo:

"Nikomur ne moreš zaupati."

"Nikogar ne potrebujem."

"Lahko sem sam za vedno."

Če povzamemo:

Reference

1. Shaver, P. R., & Mikulincer, M. (2006). Attachment Theory, Individual Psychodynamics, and Relationship Functioning.
2. Goodboy, A. K., & Bolkan, S. (2011). Attachment and the use of negative relational maintenance behaviors in romantic relationships. Poročila o raziskavah na področju komuniciranja , 28 (4), 327-336.
3. Murphy, B., & Bates, G. W. (1997). Adult attachment style and vulnerability to depression. Osebnost in individualne razlike , 22 (6), 835-844.