Da bi razumeli, zakaj je pravičnost pomembna, moramo najprej razumeti razvoj težnje ljudi po oblikovanju kooperativnih koalicij. Samo zaradi tega pojava namreč nastanejo konteksti, v katerih iščemo pravico in maščevanje.

Zakaj torej sploh oblikujemo koalicije sodelovanja?

Zakaj se ljudje združujejo in delajo skupaj?

Temeljni pogoj za oblikovanje koalicije sodelovanja je, da morajo obstajati skupni cilji, ki jih želi koalicija doseči. Doseganje teh ciljev mora na nek način koristiti vsakemu članu koalicije.

Če član koalicije meni, da cilji koalicije niso v skladu z njegovimi lastnimi cilji, se bo želel iz koalicije izločiti.

Skratka, koristi so tiste, ki ljudi spodbujajo, da oblikujejo koalicije in v njih ostanejo.

Starodavni pogoji

V pradavnini so naši predniki z oblikovanjem koalicij sodelovali pri lovu na velike živali, delitvi hrane, napadanju ozemelj, gradnji zavetišč in obrambi. Tisti, ki so oblikovali koalicije, so imeli evolucijsko prednost pred tistimi, ki jih niso.

Zato so tisti, ki so imeli psihološki mehanizem oblikovanja koalicij, presegli tiste, ki ga niso imeli. Posledica tega je bila, da je bilo vse več članov prebivalstva pripravljenih oblikovati kooperacijske koalicije.

Danes je število ljudi, ki želijo sklepati koalicije, veliko večje od tistih, ki te želje nimajo. Sklepanje zavezništev velja za temeljno lastnost človeške narave.

Gre za to, da se je psihološki mehanizem oblikovanja koalicij uveljavil v naši psihi, ker je imel nešteto prednosti.

Toda celotna zgodba o oblikovanju koalicij pri ljudeh ni tako preprosta in rožnata...

Pravičnost, kazen in maščevanje

Kaj pa, če so nekateri člani koalicije prebežniki in brezplačniki, tj. jemljejo samo koristi, ne da bi kar koli prispevali ali celo povzročili velike izgube drugim članom skupine?

Takšni člani bodo imeli veliko prednost pred tistimi, ki so zvesti koaliciji. Poleg tega se bodo drugi člani, ko bodo nosili velike stroške, nedvomno želeli odcepiti od koalicije in jo tako razdreti.

Prisotnost prebežnikov in svobodnjakov bo delovala proti razvoju psihološke težnje po oblikovanju kooperativnih zavezništev. Če se mora takšna težnja razviti, mora obstajati neka nasprotna sila, ki prebežnike in svobodnjake drži pod nadzorom.

Ta nasprotna sila je človekova psihološka želja po pravičnosti, kazni in maščevanju.

Želja po kaznovanju tistih, ki so nelojalni koaliciji, pomaga nadzorovati nelojalnost. To pa olajšuje razvoj težnje po oblikovanju koalicij, ki temeljijo na sodelovanju.

V zgodovini in vsakdanjem življenju smo pogosto priča človeški želji po pravičnosti, kaznovanju in maščevanju.

Če so za tiste, ki ne prispevajo svojega pravičnega deleža, predvidene stroge kazni, se običajno pojavi visoka stopnja sodelovanja. K temu je treba dodati še željo škodovati lenuhom in tistim, ki so drugim povzročili velike stroške. Temu se v splošnem jeziku reče maščevanje.

Študije so pokazale, da se možganski centri za nagrajevanje aktivirajo, ko ljudje kaznujejo ali opazujejo kaznovanje tistih, za katere menijo, da si zaslužijo kazen. Maščevanje je res sladko.